Arhitekti so spretni pri reševanju kompleksnih problemov grajenega okolja na ustvarjalen, vključujoč in inovativen način, zato so v dobrem položaju, da pomagajo pri reševanju nekaterih glavnih družbenih izzivov, s katerimi se danes sooča svet, nenazadnje izrednih podnebnih sprememb in posledic COVID-19. Vendar se na splošno ne dojemajo kot raziskovalci in so pogosto izključeni iz razprav o raziskavah, financiranju raziskav in inovacijah. (Samuel, 2018). Poleg tega se arhitekti soočajo s komunikacijskim izzivom in morajo nosilcem odločanja, zlasti tistim, ki ga financirajo, pa tudi širši javnosti, razložiti vrednost svojega dela na smiseln način. Zato je poudarek na iskanju dokazov in dejstev vrednosti, ustvarjenih z arhitekturno zasnovo in načrtovanjem, ki bi dopolnjevali prepričljivo vizualno in pripovedovanje zgodb, v katerih so arhitekti že dobri. Vrednost se ustvarja skupaj, kar zahteva veliko premislekov in vključuje številne vrste strokovnega znanja. Poiskati je treba rešitve, ki ustvarjajo vrednost na več ravneh, tako za tiste, ki stavbe in grajeno okolje uporabljajo vsak dan, kot za družbo kot celoto.
Namen tega poročila je podpreti razvoj raziskav na področju arhitekturne prakse po vsej Evropi. To pomeni, da je treba poiskati ustrezna orodja za dokumentiranje in ocenjevanje različnih vrst ustvarjanja vrednosti. To bo arhitektom omogočilo, da pokažejo vrednost svojega dela, diverzificirajo svoje storitve in postanejo odpornejši, ne glede na velikost prakse ali sektor, v katerem delajo.
Poročilo je sestavljeno iz štirih delov.
- Prvi del – ta uvodni oddelek – vsebuje ozadje in metodologijo za poročilo.
- Drugi del je kontekstualni pregled raziskav v praksi, ki temelji na intervjujih s strokovnjaki iz vse Evrope, v kombinaciji z akademskim in sivim (industrijskim) iskanjem literature. Tretji del se osredotoča na vpliv povratnih informacij na proces oblikovanja in sam projekt z ocenjevanjem po zasedenosti ter na to, kako ga je mogoče uporabiti za dokazovanje vrednosti oblikovanja.
- Tretji del vsebuje tudi vrsto osmih navdihujočih študij primerov iz vse Evrope, ki poudarjajo pomembno vlogo, ki jo lahko imajo povratne informacije pri razvoju znanja, ki temelji na praksi, ter dokazovanju in sporočanju vrednosti arhitekturnih storitev. Študije primerov kažejo tudi, da se lahko ocenjevanje po zasedenosti enako nanaša na nematerialne družbene ali kulturne učinke kot na tehnične ali okoljske vidike zasnove stavb; ni nujno, da je zapletena ali draga, izvaja pa se lahko v okviru velikih in majhnih praks. Poleg tega je ocenjevanje po zaposlitvi resnično pomemben temelj za zasnovo „pred zaposlitvijo“, ki temelji na znanju o tem, kaj deluje.
- Četrti del – vsebuje povzetek priporočil, naslovljenih na arhitekte, oblikovalce politik, stranke, univerze in akademske kroge.
Avtorji: ACE
Izjava o omejitvi odgovornosti: Podpora Evropske komisije za pripravo te publikacije ne pomeni potrditve vsebine, ki odraža le stališča avtorjev, in Komisija ne more biti odgovorna za kakršno koli uporabo informacij, ki jih vsebuje.
